Slovenski med v središču Evrope: od svetovnega dne čebel do obiska Mercedes-Benz tovarne

Ta teden sem bila v Strasbourgu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kjer so me čakali številni sestanki, glasovanja, usklajevanja v okviru politične skupine ter srečanja z novinarji in predstavniki različnih industrij. Plenarni teden je tudi tokrat odprl pomembne razprave o prihodnosti evropskega gospodarstva, konkurenčnosti in izzivih, s katerimi se sooča Evropa v času hitrih sprememb.

Poseben poudarek tega tedna pa je nedvomno pripadal svetovnemu dnevu čebel, ki ga obeležujemo 20. maja in katerega pobudnica je prav Slovenija. Ob tej priložnosti sem v Evropskem parlamentu soorganizirala tradicionalni slovenski zajtrk, kjer je imel osrednje mesto eden najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov kakovosti – slovenski med.

Dogodek je bil priložnost, da evropskim kolegom predstavimo pomen čebel za naš vsakdan, prehransko varnost in delovanje ekosistemov. Kar tretjina hrane, ki jo uživamo, je neposredno ali posredno odvisna od opraševanja, pri čemer imajo čebele ključno vlogo. Brez njih bi bila naša prehrana bistveno manj raznolika, posledice pa bi občutilo tudi kmetijstvo in gospodarstvo.

Obenem pa sem želela opozoriti tudi na vse večji problem ponarejenega medu, ki predstavlja resno grožnjo evropskim čebelarjem in zaupanju potrošnikov. Gre za med, ki je pogosto razredčen s cenejšimi sladkornimi sirupi ali napačno označen glede porekla, zaradi česar potrošniki pogosto ne vedo, kaj v resnici kupujejo. Ocenjuje se, da je velik delež medu na evropskem trgu vprašljive pristnosti, zato je nujno, da Evropska unija okrepi nadzor, izboljša označevanje porekla in zaščiti kakovostne evropske pridelovalce.

Prav zato je pomembno, da podpiramo lokalne čebelarje in posegamo po preverjenih izdelkih, saj s tem ne skrbimo le za kakovost hrane, ampak tudi za ohranjanje tradicije, biodiverzitete in prihodnosti čebelarstva v Evropi.

V četrtek sem se na poti ustavila še v Stuttgartu, kjer sem si v družbi drugih poslancev ogledala proizvodni obrat Mercedes-Benz. Obisk je ponudil zanimiv vpogled v sodobne proizvodne procese, avtomatizacijo ter izzive, s katerimi se danes sooča evropska avtomobilska industrija v času zelenega prehoda in vse večje globalne konkurence. Takšni obiski so dragoceni predvsem zato, ker omogočajo neposreden stik z industrijo ter boljše razumevanje potreb podjetij in zaposlenih.

Teden pa sem zaključila v petek s snemanjem oddaje za podkast, ki ga snemam s svojim očetom Borisom. Podkast lahko spremljate vsako nedeljo ob 20.00 na YouTube kanalu Zala in Boris.

Ena od osrednjih tem je bila oblikovanje stališča Parlamenta glede prihodnjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Parlament je določil pogajalska izhodišča za proračun EU po letu 2027 in podprl povečanje sredstev za približno 10 % v primerjavi s predlogom Komisije. Skupni okvir bi tako znašal okoli 1,9 bilijona evrov. Proračun EU mora ostati ambiciozen in hkrati uravnotežen, z ohranjanjem ključnih politik, kot sta kmetijstvo in kohezija, ter večjim poudarkom na varnosti, konkurenčnosti in novih izzivih. Jasno je bilo izraženo sporočilo, da Evropa ne more storiti več z manj, temveč potrebuje ustrezna sredstva za učinkovito ukrepanje v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Velik del razprav je bil namenjen tudi zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu in njihovim posledicam za evropsko gospodarstvo, saj motnje v dobavi energentov in transportnih poteh povečujejo pritisk na cene in konkurenčnost. Zato smo poudarili potrebo po stabilnih dobavnih verigah, nižjih stroških energije ter bolj usklajenem evropskem pristopu.

Med pomembnejšimi dosežki tega zasedanja je sprejetje poročila o finančni pismenosti, kjer smo poudarili, da morajo imeti državljani boljše znanje za sprejemanje finančnih odločitev, še posebej v času vpliva družbenih omrežij in t. i. “finfluencerjev”. Parlament je podprl tudi poenostavitve zakonodaje na področju kemičnih izdelkov, katerih cilj je zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja ob hkratnem ohranjanju visokih standardov varnosti.

Parlament je podprl tudi pobude za učinkovitejši boj proti spletnemu nasilju in nadlegovanju. Ključno sporočilo je, da mora to, kar je nezakonito v resničnem svetu, veljati tudi na spletu, s posebnim poudarkom na zaščiti otrok in mladih.

Na področju zunanje politike smo podprli tudi prizadevanja za vzpostavitev mednarodnega mehanizma za obravnavo škode, povzročene v vojni v Ukrajini. Jasno stališče ostaja, da mora agresor za povzročeno škodo odgovarjati.