Avtomobilska politika potrebuje več realizma in manj prisile

V ponedeljek sem se vrnila v Bruselj in začela z delom ter pripravo na sestanke in parlamentarne obveznosti. Takšni dnevi so vedno kombinacija usklajevanj in branja gradiv.

V torek sem se na neformalnem srečanju s Fleet Cards Europe pogovarjala o dekarbonizaciji korporativnih flot. Torej o tem, kako lahko podjetja z večjimi voznimi parki prehajajo na čistejšo mobilnost na pragmatičen način. Ključno je, da ukrepi niso odrezani od realnosti, če ni dovolj polnilnic, če je omrežje preobremenjeno in če so stroški previsoki, potem tudi najbolj ambiciozni cilji ostanejo samo na papirju.

Sledil je še sestanek z avtomobilsko industrijo, kjer smo govorili o prihajajočih evropskih pravilih, povezanih z načrti glede “zelenih” službenih vozil. Še vedno sem mnenja, da Evropa potrebuje manj birokracije, več predvidljivosti in več tehnološke nevtralnosti in da lahko do zmanjšanja emisij pridemo brez tega, da zlomimo konkurenčnost in še dodatno podražimo avtomobile.

Še isti dan pa me je čakal se dogodek Euractiv, kjer sem bila članica panela oz. govorka v razpravi o prihodnosti čistejšega avtomobilskega sektorja v Evropi. Razprava je bila močno usmerjena v elektrifikacijo, subvencije, infrastrukturo in vlogo korporativnih flot. Sama sem izpostavila, da se preveč govori o ciljih, premalo pa o tem, kaj to pomeni za ljudi. Ali si bodo avto sploh še lahko privoščili, ali imamo dovolj čiste elektrike, in ali merimo emisije smiselno – skozi celoten življenjski cikel vozila, ne samo “na papirju”.

V sredo zjutraj sem še v Bruslju spremljala redni sestanek politične skupine EPP, kjer potekajo interne uskladitve in pregledi aktualnih tem. Ta teden sem že v sredo odletela v Slovenijo, saj je do petka potekalo srečanje vodstva EPP in vodij nacionalnih delegacij, kjer smo govorili o političnih prioritetah in ključnih izzivih, ki čakajo Evropo v prihodnjih mesecih.

Teden je bil še en opomnik, da potrebujemo več zdrave pameti pri odločitvah. Cilj je čistejša mobilnost, ampak do tja moramo priti realistično -  s tehnološko nevtralnostjo, z upoštevanjem trga in predvsem z mislijo na to, da rešitve ne smejo obdržati samo na papirju, ampak tudi v praksi.