Evropska obramba, boj proti hibridnim grožnjam in zaščita demokracije ter otrok na spletu

Za mano je še eno razburljivo plenarno zasedanje v Strasbourgu. Minuli teden je bil v ospredju govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju Evropske unije (SOTEU). Poslanci smo obravnavali ključne teme, kot so evropska obramba, hibridno vojskovanje, zaščita evropske demokracije in naših otrok ter številna druga pomembna vprašanja.

Vsako leto septembra v Strasbourgu prisluhnemo nagovoru predsednice Evropske komisije, imenovanemu govor o stanju Evropske unije. V njem predsednica Komisije predstavi ključne dosežke preteklega leta in opredeli prednostne naloge EU za prihodnje leto. Nad letošnjim govorom Ursule von der Leyen sem bila razočarana, saj je skoraj ves čas govorila o dosežkih EU, le malo oziroma skoraj nič pa o konkretnih korakih, ki bi začrtali njeno prihodnost.

Na področju evropske obrambe smo poslanci obravnavali in sprejeli tri zakonodajne predloge v okviru paketa Defence Readiness Omnibus V. Njihov namen je povečati učinkovitost evropske obrambne industrije z odpravo administrativnih ovir, ki zavirajo njen razvoj v Evropi. Med drugim predvidevajo hitrejše izdajanje dovoljenj za obrambne projekte, prilagoditev pravil za obrambne naložbe ter poenostavitev javnih naročil na področju varnosti in obrambe. S sprejetjem zakonodajnega paketa je Evropski parlament oblikoval svoje stališče o konkretnih zakonodajnih spremembah, ki bodo pomembno vplivale na evropsko obrambno industrijo ter posledično na obrambo in varnost Evrope.

Na področju varnosti smo razpravljali tudi o grožnji hibridnih napadov, ki ostajajo tik pod pragom dejanskega vojaškega napada. Hibridno vojskovanje vključuje kibernetske napade, napade na energetsko in digitalno infrastrukturo, širjenje dezinformacij ter uporabo dronov, kot smo lahko minuli teden videli na letališču v Leipzigu. V Evropskem parlamentu smo sprejeli stališče, da se mora Evropa na takšne napade odzivati usklajeno in enotno ter pri tem delovati odločneje.

Hibridni napadi ogrožajo tudi demokracijo, ki je ena ključnih vrednot Evropske unije in jo moramo zato braniti. Poslanci Evropskega parlamenta smo podprli pobudo za ustanovitev Evropskega centra za demokratično odpornost. Njegova naloga bi bila spopadanje z oblikami tujega vmešavanja v evropsko politiko, kot so dezinformacijske kampanje, prikrito politično financiranje iz tujine in manipulacija volitev prek spletnih omrežij.

Na področju zaščite otrok na spletu smo poslanci sprejeli stališče, da odgovornost za njihovo varnost ne leži zgolj na starših in otrocih, temveč tudi na podjetjih, ki upravljajo družbena omrežja. Digitalno okolje mladih mora biti varno, zato morajo ta podjetja prevzeti odgovornost in poskrbeti za zaščito otrok na svojih platformah. Preprečiti morajo njihovo izpostavljenost škodljivim in manipulativnim vsebinam ter zmanjšati vpliv zasvojljivih mehanizmov algoritmov.

V ta namen smo poslanci podprli več zahtev za podjetja, ki upravljajo družbena omrežja. Med njimi so uvedba orodij za preverjanje starosti brez zbiranja ali hrambe osebnih podatkov, večja preglednost algoritmov, ki se uporabljajo na družbenih omrežjih, ter uvedba »mladinskega načina«, ki bi onemogočal prilagojeno oglaševanje.

Eden od odmevnejših trenutkov plenarnega zasedanja je bil tudi govor kanadskega premierja Marka Carneya. Poudaril je pomen Evropske unije za Kanado, pozval k »zavezništvu za prihodnost« (»alliance for the future«) ter napovedal tesnejše sodelovanje med EU in Kanado na številnih področjih, kot so trgovina, varnost, razvoj in podpora Ukrajini. Njegov nagovor je nakazal, da bi se lahko partnerstvo med Kanado in EU v prihodnje iz zgolj trgovskega sodelovanja razvilo v strateško partnerstvo.