ZA NORMALNO
EVROPO
NOVICE
Dvojna merila v slovenski politiki, sporna vožnja po drugem tiru
in nova vprašanja o Luku Mescu
V ospredju aktualnega političnega dogajanja so se znašli visoki stroški promocijske vožnje po
drugem tiru Divača–Koper, dogajanje na državni proslavi ob dnevu suverenosti, vprašanja o
ugodnih kreditnih pogojih, ki naj bi jih pri Gorenjski banki prejel Luka Mesec.
Najdražja pot z vlakom Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X opozoril na domnevna dvojna merila medijev pri poročanju o političnih aferah. Medtem ko je primer Zorana Stevanovića dobil veliko medijske pozornosti, naj bi bilo precej manj izpostavljeno vprašanje stroškov promocijske vožnje predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice Alenke Bratušek po drugem tiru Divača–Koper. Po navedbah, ki so se pojavile v javnosti, naj bi premierna vožnja stala približno 700.000 evrov. Opozorjeno je bilo tudi, da je bil prispevek o vožnji na spletnem portalu 24ur precej manj izpostavljen kot poročanje o Stevanoviću. Pojavile so se tudi trditve, da naj bi skupni stroški dogodka zaradi prilagajanja železniške infrastrukture znašali celo okoli štiri milijone evrov. Po teh navedbah naj bi pred vožnjo po hitrem postopku postavili dodatne tire, ki so jih po končanem dogodku odstranili. Te navedbe bi bilo treba preveriti z uradnimi podatki o dejanskih stroških in izvedenih delih. Ob tem se je odprlo vprašanje, ali je bila promocijska vožnja uporabljena tudi za politično promocijo vlade na račun javnih sredstev. Primer je znova izpostavil razpravo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij in enakih merilih pri obravnavi domnevnih nepravilnosti, ne glede na politično pripadnost vpletenih.
Dan suverenosti in polarizacija Slovencev V Kopru je preteklo nedeljo potekala državna proslava ob dnevu suverenosti in 35. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Praznik obeležuje noč s 25. na 26. oktober 1991, ko je zadnja ladja z vojaki Jugoslovanske ljudske armade zapustila Luko Koper. Proslavo je zaznamovalo tudi glasno nasprotovanje skupine protestnikov, ki so z žvižganjem in vpitjem motili njen potek. Dogajanje so spremljali številni policisti, na posnetkih pa so bili vidni tudi pripadniki varnostnih služb z ostrostrelsko opremo. Državne proslave se ni udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Dogodek je ponovno pokazal, kako močno so vprašanja slovenske zgodovine in druge svetovne vojne še vedno prisotna v javnem prostoru. Tudi 35 let po osamosvojitvi se razprave pogosto vračajo k delitvam na partizansko in domobransko stran, namesto da bi se osredotočale na skupne temelje slovenske državnosti. Pomemben del polemik je predstavljala tudi prepoved nošenja in izobešanja rdečih zvezd na proslavi. Simbol je bil v času osamosvajanja povezan z Jugoslovansko ljudsko armado, zato je njegova uporaba ponovno sprožila različne interpretacije zgodovinskih dogodkov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti izjavila, da smo se leta 1991 osamosvojili, nismo pa se osvobodili. Izjava je ponovno odprla razpravo o tem, ali se je slovenska družba po osamosvojitvi uspela dokončno oddaljiti od ideoloških delitev preteklosti. Razdeljenost se kaže tudi pri aktualnih političnih vprašanjih. Kot primer se navajajo odzivi Nike Kovač ob nedavnem referendumu, ko je kritično govorila o posameznikih, ki niso glasovali proti zakonu o parlamentarni preiskavi. Posebej odmevne so bile njene izjave o tem, da naj bi podporniki zakona podpirali genocidno vlado, čeprav zakon sam ni bil povezan z vlado ali razmerami v Gazi. Pozornost je pritegnila tudi objava ministrice Aste Vrečko, ki je prisotnost ostrostrelcev na proslavi povezala z ustrahovanjem in poniževanjem ter navedla, da naj bi jih najela vlada oziroma predsednik vlade. Prisotnost varnostnih služb na tovrstnih dogodkih je sicer običajen varnostni ukrep, zlasti kadar se jih udeležujejo najvišji državni predstavniki in tuji gostje. Podobni varnostni ukrepi so bili prisotni tudi na dogodkih v času prejšnjih vlad. Dogajanje na proslavi tako ponovno odpira vprašanje, kako preseči zgodovinske in politične delitve ter okrepiti skupno razumevanje slovenske osamosvojitve.
Stagniranje in nazadovanje Slovenije Na državni proslavi je zbrane nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je opozoril, da mora Slovenija odpraviti »zablode« drugega polčasa in ponovno pridobiti razvojni zagon. Njegov nagovor je spremljalo glasno žvižganje dela občinstva. V razpravah o gospodarskem razvoju Slovenije se vse pogosteje izpostavlja primerjava z državami srednje in vzhodne Evrope. Slovenija, ki je po osamosvojitvi in vse do finančne krize leta 2008 veljala za eno uspešnejših tranzicijskih držav, danes na številnih področjih izgublja prednost pred državami, kot so Romunija, Češka in Hrvaška. Med ključnimi razlogi za počasnejši razvoj se izpostavljajo davčna politika, nezadostna davčna razbremenitev plač in manj spodbudno poslovno okolje. Slovenija se sooča tudi z izzivom privabljanja tujih investicij ter ohranjanja domačega kapitala in visoko usposobljenih kadrov. Podjetniki že dlje časa opozarjajo na visoke davčne obremenitve, administrativne ovire in nepredvidljivo poslovno okolje. Takšne razmere lahko zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter spodbujajo prenos poslovnih dejavnosti in kapitala v tujino. Posebno vprašanje predstavlja tudi odnos družbe do podjetniškega uspeha in ustvarjanja premoženja. Namesto spodbujanja podjetništva se uspešni posamezniki pogosto znajdejo v središču kritik, kar ponovno odpira razpravo o odnosu do zasebne pobude, kapitala in gospodarskega razvoja. Razvojno zaostajanje Slovenije zato ni povezano zgolj z zakonodajo in davčno politiko, temveč tudi s širšim odnosom do podjetništva, investicij in ustvarjanja dodane vrednosti.
Fotopub ni edina afera Luke Mesca Pred lokalnimi volitvami v Ljubljani so se pojavila nova vprašanja glede finančnih ugodnosti, ki naj bi jih bil deležen poslanec Levice Luka Mesec. Po poročanju portala Neuradno naj bi Mesec pri Gorenjski banki pridobil stanovanjski kredit za obdobje 20 let s fiksno obrestno mero 1,45 odstotka, medtem ko naj bi banka v istem obdobju javno ponujala kredite po obrestni meri 2,19 odstotka. Po navedbah naj bi bila ugodnejša obrestna mera del interne ponudbe, namenjene zaposlenim v banki. Zato se odpira vprašanje, pod kakšnimi pogoji je Mesec pridobil kredit in ali je bil do takšne ponudbe upravičen na podlagi posebnega dogovora z banko. Primer je pritegnil dodatno pozornost tudi zaradi Mescovih javnih kritik bankirjev in finančnega sektorja. Razlika med javno ponujeno in domnevno pridobljeno obrestno mero tako odpira vprašanja o preglednosti in enakih pogojih pri dostopu do bančnih storitev. Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da je o primeru prvi poročal portal Neuradno, medtem ko se večji mediji, med njimi RTV Slovenija in 24ur, z njim sprva niso obsežneje ukvarjali. To je ponovno sprožilo razpravo o izboru tem in načinu poročanja osrednjih medijev. Primer se navezuje tudi na pretekle polemike glede Luke Mesca, med drugim na vprašanja, povezana z afero Fotopub in poročanjem medijev o domnevnem uživanju kokaina. Tudi tokrat se zato pojavljajo očitki o neenaki obravnavi političnih predstavnikov in selektivnem zanimanju medijev za posamezne afere.
Živjo
Sem Zala Černilec Tomašič in ponosna sem, da sem vaša evropska poslanka. Na volitvah sem prejela 26.934 preferenčnih glasov, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Sem vaš glas v Evropski uniji in zavezujem se, da bom vedno zastopala vaše interese.
Sedež imam v Odboru za okolje, podnebje in varnost hrane, Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odboru za industrijo, raziskave in energetiko. Na tej strani boste našli vse informacije o mojem delu, aktualne novice in moje misli o tem, kar počnemo v Evropskem parlamentu, v Sloveniji in na terenu.
Skupaj z ekipo smo vam na voljo za vaše pobude, predloge in vprašanja. Pridružite se mi na tej poti, kjer bomo skupaj gradili boljšo prihodnost za vse nas.
