Aprilsko plenarno zasedanje v Strasbourgu

Na aprilskem plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu v Strasbourgu smo poslanci obravnavali številne pomembne teme, od prihodnosti evropskega proračuna do konkurenčnosti evropskega gospodarstva, varnosti in zaščite državljanov. Izpostavila bom nekaj razprav in sprejetih odločitev.

Ena od osrednjih tem je bila oblikovanje stališča Parlamenta glede prihodnjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Parlament je določil pogajalska izhodišča za proračun EU po letu 2027 in podprl povečanje sredstev za približno 10 % v primerjavi s predlogom Komisije. Skupni okvir bi tako znašal okoli 1,9 bilijona evrov. Proračun EU mora ostati ambiciozen in hkrati uravnotežen, z ohranjanjem ključnih politik, kot sta kmetijstvo in kohezija, ter večjim poudarkom na varnosti, konkurenčnosti in novih izzivih. Jasno je bilo izraženo sporočilo, da Evropa ne more storiti več z manj, temveč potrebuje ustrezna sredstva za učinkovito ukrepanje v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Velik del razprav je bil namenjen tudi zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu in njihovim posledicam za evropsko gospodarstvo, saj motnje v dobavi energentov in transportnih poteh povečujejo pritisk na cene in konkurenčnost. Zato smo poudarili potrebo po stabilnih dobavnih verigah, nižjih stroških energije ter bolj usklajenem evropskem pristopu.

Med pomembnejšimi dosežki tega zasedanja je sprejetje poročila o finančni pismenosti, kjer smo poudarili, da morajo imeti državljani boljše znanje za sprejemanje finančnih odločitev, še posebej v času vpliva družbenih omrežij in t. i. “finfluencerjev”. Parlament je podprl tudi poenostavitve zakonodaje na področju kemičnih izdelkov, katerih cilj je zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja ob hkratnem ohranjanju visokih standardov varnosti.

Parlament je podprl tudi pobude za učinkovitejši boj proti spletnemu nasilju in nadlegovanju. Ključno sporočilo je, da mora to, kar je nezakonito v resničnem svetu, veljati tudi na spletu, s posebnim poudarkom na zaščiti otrok in mladih.

Na področju zunanje politike smo podprli tudi prizadevanja za vzpostavitev mednarodnega mehanizma za obravnavo škode, povzročene v vojni v Ukrajini. Jasno stališče ostaja, da mora agresor za povzročeno škodo odgovarjati.