Teden v znamenju prihodnosti evropske avtomobilske industrije

Pretekli teden je bil zaznamovan z zakonodajnim delom in razpravami o prihodnosti evropske avtomobilske industrije, ene najpomembnejših gospodarskih panog v Evropski uniji in Sloveniji.

V Odboru za okolje, podnebje in varnost hrane (ENVI) sem kot poročevalka v senci aktivno sodelovala pri pripravi amandmajev na zakonodajni paket Automotive Omnibus, katerega cilj je poenostaviti tehnične zahteve in postopke testiranja vozil ter zmanjšati administrativna bremena za proizvajalce.

V okviru dosjeja sem sooblikovala kompromisni paket amandmajev in vložila več predlogov za izboljšanje zakonodaje. Med njimi so ohranitev obstoječe metodologije Utility Factor za priključne hibride, petletni zamik uporabe določenih zahtev standarda Euro 7 za težka vozila ter uvedba revizijske klavzule, ki bi Evropski komisiji omogočila pregled pripravljenosti industrije pred začetkom izvajanja novih pravil.

Pomemben del tedna je predstavljalo tudi delo na reviziji Uredbe o standardih CO₂ za nova osebna in lahka gospodarska vozila. V okviru te revizije sem vložila več amandmajev, katerih cilj je zagotoviti tehnološko nevtralen in gospodarsko vzdržen pristop k razogljičenju prometa. Med drugim sem se zavzela za večje upoštevanje vloge obnovljivih goriv, vključno s trajnostnimi biogorivi, za širšo uporabo nizkoogljičnih materialov v avtomobilski industriji ter za krepitev notranjega trga za obnovljiva goriva. Predlagala sem tudi izboljšave označevanja dosega električnih vozil v različnih vremenskih razmerah, ki bi potrošnikom zagotovile bolj realne informacije o uporabi vozil.

Konec tedna sem se v Idriji udeležila javne razprave Prihodnost evropske avtomobilske industrije, ki jo je v okviru Studia Evropa organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Na okrogli mizi so sodelovali župan Idrije Tomaž Vencelj, koordinator misije GREMO dr. Iztok Seljak ter sociolog in raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez. Razprava je bila posvečena izzivom, s katerimi se sooča evropska avtomobilska industrija, od zelenega prehoda in tehnoloških sprememb do vse močnejše globalne konkurence.

Sogovorniki smo se strinjali, da Evropa potrebuje jasnejšo gospodarsko strategijo, večjo podporo inovacijam in boljše pogoje za razvoj ključnih industrijskih panog. Opozorili smo tudi na nevarnost deindustrializacije, če evropska politika ne bo uspela uskladiti podnebnih ciljev s konkurenčnostjo gospodarstva.

Kot sem poudarila v razpravi: »Industriji bi morali prepustiti pobudo, politika pa mora ustvarjati pogoje, da imajo strokovnjaki možnost razvijati nove tehnološke rešitve. Do ciljev ne pridemo preko deindustrializacije.«

Prepričana sem, da mora Evropa pri oblikovanju prihodnjih politik več pozornosti nameniti konkurenčnosti, inovacijam in tehnološki nevtralnosti. Le tako bomo lahko ohranili močno industrijsko bazo, kakovostna delovna mesta in dolgoročno gospodarsko odpornost Evrope in Slovenije.